Glasbena šola Gornja Radgona

Uradna spletna stran Glasbene šole Gornja Radgona – GŠGR

Objavljeno dne 15. 09. 2020

Predmet: kljunasta flavta

Kaja Smogavec, prof.; učiteljica kljunaste flavte in klarineta

Pouk kljunaste flavte poteka pri učiteljici Kaji Smogavec, prof., in pri učitelju Roku Volku, spec. prof. Pri kljunasti flavti gre večinoma za nekakšno predhodno glasbeno obdobje, saj so učenci še premajhni oziroma še nimajo razvitih fizioloških standardov,  da bi se lahko začeli učiti igrati na večje instrumente, kot so: flavta, klarinet, saksofon, trobenta, pozavna itd.

Tako se pri pouku kljunaste flavte posvečamo predvsem glasbenim osnovam, da se učenci seznanijo z notnim tekstom in s tem jim omogočimo, da jim je na začetku spoznavanja novega instrumenta lažje. Seveda pa učenci z veseljem kaj zaigrajo na raznih oddelčnih in javnih nastopih našega zavoda. O datumih se lahko pozanimate na spletni strani Glasbene šole Gornja Radgona.

 


Predmet: flavta

Aktiv učiteljic flavte deluje v okviru oddelka za pihala, trobila in tolkala, katerega vodja je gospod Rok Volk, spec. prof.. V tem aktivu poučuje flavto Marija Djurić, prof..

Skozi celo šolsko leto uspešno nastopajo na šolskih in izven šolskih nastopih, koncertih, revijah in državnih ter mednarodnih tekmovanjih (Srbija, Italija, Slovenija). Prav na tekmovanjih, v ostri konkurenci, dosegajo zavidljive rezultate, na katere smo vsi ponosni. V tem šolskem letu bo delovala komorna skupina- trio flavt, kjer si bodo učenke še dodatno pridobile znanje ansambelske igre in skupnega muziciranja.

Na naši šoli že tradicionalno vsako šolsko leto organiziramo in izvedemo flavtistične delavnice za naše učenke flavte in njihove mentorje. Vodijo jih priznane slovenske pedagoginje in flavtistke: Karolina Šantl Zupan, Eva Slana, Alenka Zupan, Natalija Mikic.

Učiteljica si prizadeva, da zastavljeno pedagoško delo poteka po predpisanem in zastavljenem učnem načrtu, ter se trudi, da ga tudi preseže.

Predvsem želimo učenkam glasbo približati, da jo znajo poslušati in vrednotiti, ter da se z veseljem vključujejo v naše programe, kar smo si zastavili v skupni viziji šole.

 


Predmet: klarinet

Kaja Smogavec, prof.; učiteljica klarineta

Klarinet je prvi zasnoval Johann C. Denner iz Nürnberga okoli leta 1690 tako, da je prvotnemu chalumeaju dodal luknjico za prepihovanje in nekaj luknjic za nižje tone. Ker je inštrument nadomestil tedaj že opuščeno vlogo visoke trobente (clarino), je od tod prevzel ime. V orkester sta ga uvedla J. Ph. Rameau v Franciji in J. Stamitz v Nemčiji.

Današnji kakovostni klarineti so narejeni iz ebenovine, trdega afriškega lesa, medtem ko so začetniški izdelani predvsem iz plastike. Sestavni deli klarineta so ustnik, sodček, dva mehanska dela in odmevnik. Klarinet spada v skupino pihal, saj v njega pihamo. Je lesen instrument pri katerem potrebujemo tudi jezičke, da lahko iz njega izvabimo ton.

Družino klarinetov sestavljajo: sopranino As, sopranino Es, klarinet B, klarinet A, basetni rog F, altklarinet Es, basklarinet B, kontrabasovski klarinet B in oktakontrabasovski klarinet B.

Pouk klarineta poteka pod vodstvom učiteljice Kaje Smogavec, prof.. Na glasbeni šoli si je možno izposoditi šolske instrumente za začetnike, da lahko uspešno pričnejo svojo glasbeno pot. Po končani nižji stopnji šolanja (6let) je učenec sposoben samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe, tako po notnem zapisu, kot tudi na pamet. Pridobil si je osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko urejenost, tako da je sposoben igrati solistično in v manjših komornih zasedbah ter orkestru. Po končani višji stopnji šolanja (dodatni 2 leti) je učenec sposoben odigrati tehnično in dinamično kompleksnejše skladbe in je na odru tudi bolj suveren. Po končani nižji ali po končani višji stopnji lahko učenci nadaljujejo šolanje na konservatoriju in kasneje na akademiji za glasbo. Lahko se vključijo tudi v pihalne godbe. Možnosti klarineta so velike. Klarinet lahko igramo solistično, s klavirjem, v komornih zasedbah, v raznih orkestrih in sicer v klasični, jazz glasbi in navsezadnje tudi v narodno–zabavni glasbi, ki je za državo Slovenijo značilna.

Poleg individualnega pouka instrumenta dvakrat tedensko po 30 minut učenci obiskujejo tudi nauk o glasbi enkrat tedensko ter sodelujejo tudi v komornih zasedbah (od 5 razreda naprej) in pihalnem orkestru (od 4 razreda naprej), kjer se naučijo skupinskega muziciranja in sodelovanja z drugimi.

Med šolskim letom vsak učenec nastopa na oddelčnih nastopih. Skladbico se poskuša naučiti na pamet ob spremljavi klavirja. Najboljše točke iz nastopov vseh oddelkov glasbene šole se uvrstijo na javne nastope. Imamo še revijo glasbenih šol SV Sloveniije na Konservatoriju v Mariboru in revijo glasbenih šol Pomurja, kjer nastopajo najboljši učenci glasbene šole, ki se lahko prav tako udeležijo državnih in mednarodnih tekmovanj. Učenci nastopajo še v okviru komorne zasedbe in orkestra na raznih nastopih.

V glasbeni šoli se trudimo, da učencem glasbo približamo, da jo imajo radi in da se bodo tudi, če se ne odločijo za profesionalno pot, v svojih kasnejših letih z veseljem udeležili kakšnih koncertov.

 


Predmet: saksofon

Rok Volk, MA, spec. profesor saksofona.; učitelj saksofona

 

Pouk saksofona

Pouk saksofona poteka praviloma dvakrat na teden po 30 minut in poteka po veljavnih učnih načrtih za saksofon. V četrtem razredu se saksofonisti priključijo pihalnemu orkestru GŠGR, kjer se učijo skupnega igranja, socialnih veščin, intonacije, zvoka, vloge dirigenta, spremljave ter znanja iz teorije in inštrumenta združujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Pri pouku večkrat priložnostno sestavimo komorno skupino za nižje razrede (trio, kvartet), od petega razreda naprej pa je komorna igra del predmetnika.

Ura pouka (30 min) je praviloma razdeljena na tri sklope: ton (tonske vaje, vibrato), tehnika (lestvice, vaje) in sinteza vsega v obliki skladb.

Za glasbeni napredek otroka je pomembno znanje teorije (nauk o glasbi, solfeggio), ki poteka vzporedno s poukom inštrumenta.

Oprema, potrebna za pouk saksofona:

–       2 krpici na vrvici (manjša in večja)

–       mazilo za pluto

–       jezički (začnemo z Vandoren za alt saksofon, modra škatla, trdota 2)

–       svinčnik z radirko

–       naramnice ali pas za saksofon

–       dovolj glasen metronom (dobi se tudi aplikacija za pametni telefon)

Dodatne informacije za pouk saksofona:

–     doma preverimo, če imamo note, glasbeno beležko in svinčnik z radirko

–       k pouku pridemo vedno pet minut prej in se tiho pripravimo (sestavimo saksofon in pripravimo note)

–       če je možno, se pred poukom saksofona doma vedno ogrejemo (tonske vaje, lestvica –vse počasi)

–       vedno imamo na voljo (s seboj) vsaj 3 dobre jezičke

–       saksofon in ustnik po igranju očistimo

–       note shranjujemo v mapo, da se ne zmečkajo

–       vadimo vsak dan (čas vadenja je odvisen od razreda)

–       če česa ne znamo, vprašamo učitelja

–       priporočljiva je navzočnost staršev na uri in njihova pomoč doma

–       na ure prihajamo pripravljeni (zvadimo domačo nalogo), da lahko napredujemo in radi igramo (večja motivacija)

Nastopi in govorilne ure:

V okviru priprav na nastop je potrebno organizirati vaje s klavirjem (razen pri skladbicah s posneto spremljavo ali brez), kar pomeni, da je potrebno včasih prilagajati urnik pouka. Potrebne so vsaj 3 – 4 vaje s klavirjem, včasih tudi več. Na nastopih se skladbe igrajo na pamet, zato se mora učenka/učenec skladbo naučiti na pamet že pred vajami s klavirjem (pri skladbah brez klavirja pa 2 tedna pred nastopom).

Nastopi se izvajajo v štirih ciklih na leto (oktober, december, marec/april in maj/junij). En cikel sestavljata dva nastopa: oddelčni (pihala, trobila, tolkala) ter skupni, kjer se izberejo najboljše točke iz oddelčnih nastopov (prvi razredi na skupnih nastopih praviloma še ne nastopajo).

Govorilne ure se lahko opravijo po nastopih, po telefonu ali po predhodni najavi v za to namenjen termin v urniku.

Ocenjevanje in izpiti:

Ocenjuje se pri pouku in na nastopih. Od drugega razreda naprej se ocenjuje mesečno (ocenjevanje je napovedano). Učenci od drugega razreda naprej imajo ob koncu šolskega leta tudi izpit, kjer zaigrajo dve lestvici (na pamet), dve vaji in dve skladbici (eno na pamet).

Tekmovanja in poletne šole:

Učenke in učenci (ki so izjemno nadarjeni in presegajo program po presoji učitelja) se na predlog učitelja ob soglasju staršev lahko udeležijo tekmovanj. Vendar je pred prijavo na tekmovanje potrebno opraviti avdicijo, ki se organizira na šoli.

Nadarjenim učencem je tudi namenjena poletna šola Saxophone Power, ki se odvija vsako leto v tretjem tednu avgusta v Radencih, kjer udeleženci pridobijo dodatne izkušnje in znanja od vrhunskih predavateljev iz Slovenije in tujine.

Rok Volk, spec., prof., MA

Komentarji so izključeni.

  • Stalni spremljevalci GŠGR
  • Defibrilator v GŠGR